Stephen Colbert je začel svojo TV-oddajo oktobra 2011 s tem, kar je za njega rekel sarkastično in korozivno: vsi bomo imeli ne le iPhone in iPad, ampak tudi iV (stvar, s katero internet možno je »spustiti v žilo«). Nato je iz mize predstavil Isaacsonovo uspešnico o Steveju Jobsu, debelih 600 strani, in začel kritizirati knjigo. Pravijo, da "swipe" na naslovnici ne vodi do obračanja strani, ko obračate knjigo, slika ne spremeni samodejno svoje orientacije, ni prostora za priključitev slušalk in prepoznavanje glasu ne deluje - kje je pravica na splošno?! Konec koncev, to sploh ni v duhu Stevea!
Šale so se osredotočile na geke bolj kot na navadne potrošnike izdelkov iz papirnega papirja; avtorica skice v večerni oddaji pa verjetno ni niti sumila, da je njegova skica natančno opisala stanje, v katerem se nahaja sodobna industrija izdajanja knjig.
Ista biografija Steveja Jobsa iz Simon & Schuster je bila digitalno izdana po tiskani izdaji samo zato, ker bi drugače elektronska kopija knjige »ubila« prodajo tiskane različice v večini držav, kjer je bila knjiga predstavljena. Res je, da vztraja še en paradoks: čeprav so računalniki zdaj prodrli v skoraj vsak kotiček našega življenja, večina ljudi še vedno bere zgodbo o Stevejevih računalnikih in njen vpliv na našo sodobno resničnost na papirju, ne pa elektronsko.
Kljub nostalgični predanosti papirju bo mlajša generacija potrošnikov (in bralcev) kmalu zastavila vprašanje "kaj je knjiga" namesto vprašanja "kaj je tableta".
Poleti 2011 se je začel pilotni projekt Vsaka knjiga je zagon, katerega namen je bil razširiti meje tradicionalnega založništva. Naloga projekta je bila ustvariti knjigo v več stopnjah, s končno sprostitvijo končnega »book-startup« leta 2012. Vsi bralci, ki so objavljali nova poglavja in pisali knjigo, bi lahko pustili povratne informacije in predloge. Tudi cena knjige se je dinamično spremenila in postopoma naraščala. Možno je bilo plačati na kateri koli stopnji: bralec, ki je enkrat plačal naročnino, je prejel vsa naslednja poglavja brezplačno (t.j. tisti, ki so plačali na samem začetku, so prejeli knjigo po nižji ceni kot tisti, ki so se pridružili bralčevemu zaključku v projektu)).
Na začetku je bila edina distribucijska stran za vsebino oreilly.com, saj je bila funkcija projekta dinamična posodobitev vsebine, ki je ni mogoče doseči v tradicionalni trgovini elektronskih (ali tiskanih) knjig.
Internetni projekti, kot so Readmill in SocialBook, delujejo na internetu, kar vam omogoča uporabo datotek ePUB za osvetlitev poglavij in odstavkov ter distribucijo te vsebine prek spleta drugim bralcem.
Projekt »Vsaka knjiga je zagon« se v klasičnem pomenu besede težko imenuje knjiga: celotno delo, v katerem je vsebina, natisnjene strani, naslovnica, en avtor in fizično oprijemljiva oblika. Toda tu je potencial, o katerem prej nihče ni razmišljal: možnost ustvarjanja lastnega avtorskega sveta po stopnjah, ki opisuje in prilagaja, kaj se dogaja v knjigi, odvisno od odziva bralcev na tista poglavja knjige, ki so jih že prebrali.
Objavljanje v digitalni dobi, ko izginja rigidna »vezava« na papir in »pripravljenost«, popolnost knjige, je na robu druge spremembe (morda ne bodo nič manj radikalne od tistih, ki so jih v srednjem veku Guttenberg in njegova tiskarna prinesli s seboj).
Po drugi strani pa se »tabor« navijačev tradicionalne oblike in nosilca knjig ne zmanjšuje. Papir in zaslon se ne razlikujeta le po otipnih lastnostih (kaj se internetni uporabniki radi šale). Gre za dva bistveno različna medijska kanala. Da, interaktivni in dodatni podatki (glasba, zvok, opombe in vizualni učinki), ki so na voljo za e-knjige, niso na voljo za tiskane različice. Toda natisnjena knjiga ima nestanovitnost in ne zahteva posebne platforme, storitve distribucije vsebine ali konfiguracije pripomočkov za branje. Povezava med oblikovnim dejavnikom in bistvom knjige ostaja nespremenjena še več kot 550 let po izumu tiska. Ne gre za vonj in šuštanje papirnatih strani, temveč za to, kako prikladno / neprijetno za posamezne osebe dojemajo in obdelujejo informacije, predstavljene v obliki elektronske knjige ali v obliki tiskane zbirke.
Razprava med podporniki in nasprotniki elektronskih knjig ni samo bitka med »starim« in »novim«, temveč je spor med dvema različnima kategorijama potrošnikov.
Ljubitelji tradicionalnega knjižnega formata pravijo, da »beseda pripada njim«. Digitalne knjige na tablicah nam očitajo, da »beseda pripada vsakomur«, digitalna oblika pa je to besedo preprosto izboljšala in privabila potrošnika.
Na začetku dvajsetega stoletja je bil »avto« »brez konja«. Razlog za to je bilo dejstvo, da je bilo lažje opisati nov pojav s pomočjo znanega starega koncepta, kot pa izumiti nov koncept. Enako se zdaj dogaja z »e-knjigami«. So nov izdelek, ki temelji na tradicionalni stari obliki. Morda bi morali, da bi zaustavili »holivorje«, razmisliti o novi definiciji za »e-knjige«, ki starega papirnega formata ne povezuje z novimi mediji?
Mimogrede, kako berete knjige? Na papirju, na tabličnem računalniku, na pametnem telefonu? Povejte nam v komentarjih.
Foto: Shutterstock
